Noj je edina živa vrsta, ki pripada družini Struthionidae in redu Struthioniformes. Je največja živa ptica na zemlji, vendar zaradi svoje velikosti ne more leteti. Vendar je kot večina drugih ptic, ki ne letijo, še posebej dobro prilagojena življenju na kopnem, s svojimi dolgimi in močnimi nogami, ki skupaj s podolgovatim vratom predstavljajo precejšen del višine ptice.
Dandanes obstajata samo še dve živi vrsti noja ali celo samo ena, glede na nekatere taksonomske reference. Dejansko nekateri viri menijo, da je somalski noj ločena vrsta od afriškega noja, drugi pa ga kategorizirajo kot zgolj podvrsto afriškega noja. Toda po klasifikaciji Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) jeafriški noj (Struthio camelus) res edina vrsta, ki še živi.
Poleg tega obstajajo tudi štiri podvrste, razširjene po vsej afriški celini:severnoafriški noj(Struthio camelus camelus),somalijski noj(S. c. molibdophanes),masajski noj(S. c. massaicus) injužnoafriški noj (S. c avstralis). Ločimo jih po velikosti, barvi vratu, glave in stegen ter po jajčecih.
Pobliže si oglejmo pet vrst nojev in podvrste nojev.
Glavne vrste nojev
Po podatkih FAO obstaja samo ena živa vrsta noja: afriški noj, imenovan tudi navadni noj.
afriški noj (Struthio camelus)
Afriškega noja najdemo v peščenih puščavskih ali polpuščavskih predelih z redko vegetacijo, v savanah ali sušnih gozdovih afriške celine.
Tu so glavne značilnosti navadnega noja, ki si jih delijo tudi štiri podvrste:
- Je največja in najtežja ptica v živalskem kraljestvu Noja je zlahka prepoznati po debelem telesu, vitkem vratu in dolgih močnih nogah. Njegova odrasla teža se giblje med 220 in 350 funtov, odvisno od spola in podvrste. Ta impresivna teža, skupaj z atrofiranimi krili, mu preprečuje elegantno letenje na modrem nebu Afrike. Toda noj kompenzira svojo nezmožnost letenja tako, da teče dvakrat hitreje od najhitrejšega človeka na svetu!
- Je edina ptica, ki ima samo dva prsta na vsaki nogi. Notranji prst, bolj razvit in opremljen z dolgim krempljem, je mogočno orožje proti njegovim kopenskim plenilcem in mu nudi dobro oporo pri teku.
- Ima največje oči med kopenskimi živalmi Še ena zanimiva značilnost noja je, da ima kljub majhni glavi največje oči med kopenskimi živalmi. Njegove oči so opremljene tudi z dolgimi črnimi trepalnicami, zaradi katerih bi vsaka ženska pozelenela od zavisti!
- Noji običajno živijo v skupinah petih ali šestih osebkov(večinoma so samice). Kljub temu ni nenavadno videti izolirane posameznike (pogosto samce) ali velike skupine, ki obsegajo približno petdeset osebkov, zlasti v savani.
- Spolni dimorfizem je izrazit pri nojih Odrasli samci imajo črno-belo perje, goli deli (glava, vrat in noge) pa so različno obarvani glede na vsako podvrsto: roza, siva ali sivo-modra. Samice in mladiči imajo bolj motno sivo-rjavo perje, kot velja za večino ptičjih samic v živalskem kraljestvu.
- Nojevo perje nima čepkov, kar pomeni napihnjeno perje in puhast videz. To jim omogoča, da prenesejo ekstremne temperature afriške savane.
5 vrst podvrst nojev
Tukaj so štiri priznane podvrste nojev:
1. Severnoafriški noj (Struthio camelus camelus)
Severnoafriški noj, znan tudi kot rdečevrati noj ali barbarski noj, je največja podvrsta noja, visok je 9 čevljev in tehta približno 350 funtov. Ni čudno, da lahko ta velika ptica prestraši tako neverjetnega plenilca, kot je sam levji kralj!
Njegov dolg vrat je rožnato rdeč, tako pri samicah kot samcih. Vendar je perje samcev črno-belo, samic pa motno sivo.
Poleg tega je bil nekoč najbolj razširjena podvrsta noja, žal pa sedaj naseljuje le dele Severne Afrike. Pred približno stoletjem je bila njena populacija porazdeljena v 18 državah od Etiopije do Sudana, skozi Senegal, severni Egipt in južni Maroko. Toda danes to veliko ptico najdemo le v pol ducata afriških držav. V skladu sKonvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami(CITES) bi lahko bila v kritični nevarnosti izumrtja.
Na srečo je severnoafriški noj del projekta Sklada za ohranitev Sahare (SCF), da bi rešil to veličastno ptico pred izumrtjem in obnovil njene populacije na nekdanjih območjih v Sahari in Sahelu.
2. Masajski noj (S. c. massaicus)
Masajski noj, znan tudi kot vzhodnoafriški noj, je endemičen za vzhodni del afriške celine in ga najdemo predvsem v polsušnih in travnatih ravnicah Kenije, Tanzanije in Mozambika.
Masajski noj ima rožnato rdeč vrat, tako kot severnoafriški noj, po katerem se zlahka loči od podvrste z modrim in črnim vratom (somalijski oziroma južnoafriški noji). Poleg tega je tudi med največjimi pticami na svetu, takoj za severnoafriško podvrsto. Odrasli samci lahko dosežejo 8 čevljev v višino in tehtajo do 300 funtov.
To velikansko ptico lovijo in gojijo predvsem zaradi njenih jajc, mesa in perja.
3. Južnoafriški noj (S. c. australis)
Južnoafriški noj, znan tudi kot črnovrati noj, kapski noj ali južni noj, je endemična podvrsta južne Afrike. Naseljuje regije okoli rek Zambezi in Cunene, vzrejajo pa ga zaradi mesa, jajc in perja.
4. Somalski noj (S. c. molibdofani)
Somalskega noja najdemo samo v vzhodni Afriki, na Afriškem rogu, ki vključuje Kenijo, Etiopijo in Somalijo.
To podvrsto nojev zlahka ločimo od svojih vrstnic po barvi vratu in stegen, ki so sivkasto modre, ki se v času parjenja spremenijo v temno modre. Poleg tega je samica večja od samca, kar je v živalskem kraljestvu neobičajno. Perje samcev je belo, medtem ko imajo samice precej rjavkast odtenek.
Poleg tega se somalski noj za razliko od masajskega noja, s katerim si deli skoraj enak življenjski prostor, raje pase proč od plenilcev na območjih z visokimi drevesi in gostejšo vegetacijo.
Izumrli arabski noj
Ne moremo zaključiti tega seznama, ne da bi omenili še eno podvrsto nojev, ki je zdaj izumrla, in sicer arabskega noja (Struthio camelus syriacus). Ta noj, nekoliko manjši od svojega severnoafriškega dvojnika, je bil najden v Siriji in na Arabskem polotoku do leta 1941.
Na žalost so te podvrste sredi 20. stoletja z izsušitvijo območja, divjim lovom in široko uporabo strelnega orožja v naravi izumrle.
